Preberite tudi:
Povezave:

Prerokovanje dobre in slabe usode

Pravijo, da prerokovanje pogosto ni najbolj prijetno, saj pogosto izveš za stvari, ki niso pozitivne, oziroma ti napovedo najrazličnejše slabe izkušnje, ki te bodo doletele, da o raznih bolezenskih težavah ali smrti v družini sploh ne govorimo. Zato sem takrat, ko sem se tudi sama odločila za prerokovanje, precej razmišljala o tem, kaj in koliko naj svojim strankam razkrijem, če se izkaže, da bo njihova usoda neprijetna in jim bo prinesla predvsem težke izkušnje. Naj bo moje prerokovanje popolnoma odkrito, ali naj kakšno stvar tudi zamolčim? Nekateri vedeževalci trdijo, da mora biti prerokovanje popolnoma stvarno, torej neposredno in odkrito, in s tem se moram v veliki meri strinjati tudi sama. Kadar obrneš karto smrti, pač ne gre drugače, kot da jo tudi interpretiraš kot smrt. Sem pa ugotovila, da za prerokovanje sploh ni najpomembnejše to, kaj in koliko poveš, temveč predvsem, na kakšen način. Ljudje marsikaj sprejmejo, če jim podajaš razkritja z empatijo in z dodatno razlago, zaradi katere znajo tudi sami gledati na dogodke v prihodnosti v nekoliko širšem kontekstu. In moram reči, dami takšen način dela zelo ustreza, saj stranka nazadnje vendarle dobi tisto, po kar je prišla – resnico o tem, kaj bi se ji utegnilo pripetiti. Če bi lagala ali prikrivala stvari, povedala zgolj dobro, bi bilo bolje, da svoj posel kar zaprem in prerokovanje obesim na klin.
« Nazaj na seznam